Odpravnina odpoved iz poslovnih razlogov

Odpravnina odpoved iz poslovnih razlogov

Odpravnina odpoved iz poslovnih razlogov je sicer pomanjkljiv pogovorni izraz, ki se v praksi pogosto pojavlja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Odpoved iz poslovnega razloga je redna odpoved, kar pomeni, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi nastopi po izteku odpovednega roka. Poslovni razlog je le eden izmed zakonsko določenih odpovednih razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Odpravnina pri odpovedi iz poslovnih razlogov pripada delavcu skladno s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Ta določa, da je osnova za izračun odpravnine (v primeru odpovedi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti) povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Ta se pomnoži z ustreznim faktorjem glede na trajanje zaposlitve in številom let delovne dobe pri delodajalcu.

Odpravnina odpoved iz poslovnih razlogov

Odpovedni rok in poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi

Odpovedni rok je značilen za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tako delavec kot delodajalec lahko redno odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, vendar morata pri določitvi upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, ki je določen v ZDR-1.

Zakon v 94. členu določa dolžino minimalnega odpovednega roka. Poslovni razlog ali razlog nesposobnosti sta odpovedna razloga, za katera zakon določa, da je do enega leta zaposlitve pri delodajalcu minimalni odpovedni rok 15 dni, od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu pa 30 dni. Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni. Zadnji odstavek tega člena določa, da se za dobo zaposlitve pri delodajalcu šteje tudi doba zaposlitve pri njegovih pravnih prednikih.

Odpovedni rok (pri odpovedi iz poslovnega razloga) začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. V času odpovednega roka je delavec še vedno v delovnem razmerju pri delodajalcu, kar pomeni, da morata do izteka odpovednega roka oba izpolnjevati svoje obveznosti. Ker je odpoved iz poslovnega razloga redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, mora delodajalec pri podani odpovedi upoštevati minimalni odpovedni rok. Poslovni razlog, ki je bil povod za dano odpoved, mora delodajalec pisno obrazložiti.

Odpovedni rok poslovni razlog

Odpoved iz poslovnih razlogov

ZDR-1 v 89. členu taksativno našteva utemeljene razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in poslovni razlog je eden izmed njih. Delodajalec poda delavcu odpoved iz poslovnih razlogov, ker je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov.

Okoliščine, ki povzročijo prenehanje potreb po določenem delu, izvirajo iz sfere delodajalca. Poslovni razlog ne sme biti navidezen, temveč mora biti objektiven in resničen. Delodajalec ga mora utemeljiti do te mere, da je razvidno, da delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni mogoče nadaljevati.

Sodišča se pri presoji zakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga omejujejo na vprašanje, ali je prenehala potreba po delu delavca pod pogoji iz zaposlitve, ne posegajo pa v samo presojo poslovnih odločitev delodajalca, ki so povzročila odpust delavca.

Odpravnina odpoved iz poslovnih razlogov

Odpravnina, obveznost delodajalca pri odpovedi iz poslovnega razloga

Delodajalec je dolžan izplačati odpravnino delavcu, če mu je podal odpoved iz poslovnega razloga (pravilno: odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga). Kot je bilo navedeno že v 1. odstavku tega članka, 108. člen ZDR-1 določa, kakšna je osnova za izračun odpravnine.

Odpoved iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti sta odpovedna razloga, ki sta navedena v 108. členu ZDR-1, ki poleg osnove za izračun odpravnine, določa tudi minimalno višino odpravnine po zakonu. S kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi je lahko dogovorjena tudi ugodnejša odpravnina, kot bi delavcu pripadala po zakonu. Na pravico do odpravnine po tem členu se sicer zakon sklicuje še v nekaterih drugih primerih prenehanja delovnega razmerja.

Odpovedni rok poslovni razlog

Odpravnina odpovedni rok iz poslovnih razlogov in njeno izplačilo

Odpravnina ob odpovedi (iz poslovnega razloga) je enkratno izplačilo, ki ga prejme delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Odpravnina naj bi delavcu predstavljala socialno varnost ob prehodu v brezposelnost.

Višina odpravnine ob odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu in je navzgor omejena. Zakon v 108. členu določa, da ne sme presegati desetkratnika osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Če je delavec zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let, mu pripada odpravnina v višini 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu. Če je delavec zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let, mu pripada odpravnina v višini 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če pa je pri delodajalcu zaposlen več kot 20 let, mu pripada odpravnina v višini 1/3 osnove za vsako leto dela.

Back to top