Dedovanje po stricu brez otrok ali po partnerju

Dedovanje po stricu brez otrok ali po partnerju

Dedovanje po stricu in teti brez otrok – kaj moramo vedeti?

Dedovanje po stricu brez otrok, pa tudi dedovanje po teti brez otrok je velikokrat predmet vprašanj in pogovorov. Dedovanje je postopek, ki je prav za vsakogar, ki se v njem znajde stresen in vsaj neprijeten, navadno pa je prežet z žalostjo in močnimi čustvi. In ravno v situaciji, ko smo že tako precej na tleh, se moramo začeti ukvarjati z birokracijo in prebirati zakone.

Kar hitro bomo ugotovili, da je dedovanje po bližnjih sorodnikih relativno enostaven postopek, pri dedovanju po stricu in teti brez otrok pa se rado zaplete. Če situacijo analiziramo z nekoliko bližjega zornega kota bomo ugotovili, da moramo najprej poznati možnost dedovanja po dveh pravnih podlagah v Republiki Sloveniji.

Z oporoko je dedovanje po stricu brez otrok in teti brez otrok enostavnejše

Dedovanje po stricu brez otrok in dedovanje po teti brez otrok, pa tudi dedovanje po partnerju in dedovanje po starših je relativno preprosto, kadar je zapustnik pustil oporoko in v njej omenil dediče, ki jim pripada določen del njegovega premoženja.

Tako je dedovanje po stricu enostavno, kadar je stric svojega nečaka/nečakinjo v oporoki omenil in ji zapustil določen delež premoženja. Enako velja pri dedovanju po teti brez otrok. Previdni moramo biti le pri situaciji, ko bi stric ali teta v oporoki spregledala njune nujne dediče in bi vse želela prepustiti nečakom/nečakinjam. V tem primeru lahko nujni dediči zahtevajo svoj nujni delež in tako se podedovan del pri dedovanju po stricu brez otrok nekoliko zmanjša.

dedovanje po teti brez otrok

Kako je z dedovanjem po stricu brez otrok v primeru dedovanja po zakonu?

Drugače je v primeru, ko oporoka ni bila spisana. Takrat se namreč deduje po dednih redih, ki jih določa zakon:

  • Prvi dedni red: sem sodijo zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner. Vsi dedujejo v enakih deležih. Seveda se lahko zgodi, da zapustnik ni imel otrok. V tem primeru se dedovanje premakne v drugi dedni red.
  • Drugi dedni red: sem sodijo zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre), ki dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner, ki deduje drugo polovico premoženja.
  • Tretji dedni red: sem sodijo zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične). V tem dednem redu vsaka rodovna linija deduje polovico premoženja.

V tem primeru je dedovanje po stricu brez otrok precej manj verjetno, enako je z dedovanjem po teti brez otrok. Vidimo pa lahko, da bo v primeru uporabe dednih redov velikokrat prišlo do dedovanja po partnerju ali pa do dedovanja po starših.

dedovanje po partnerju

Back to top